Ko govorimo o surovi prehrani psov, se pogosto zelo hitro pojavijo podobni pomisleki. Bo pes dobil vse, kar potrebuje? Kaj pa bakterije? So kosti varne? Kaj če dobi drisko? In ali ni vse skupaj precej bolj zapleteno kot preprosto odpreti vrečo briketov in nasuti obrok v skledo?

Prav o teh vprašanjih smo se na našem Pawital YouTube kanalu pogovarjali z Brankom Merharjem, proizvajalcem surove hrane za pse Good4Dogs, ki jih je brez zadržkov in kompliciranja tudi v celoti pojasnil.

V pogovoru Branko večkrat izpostavi tudi povezavo med prehrano, prebavo in zdravjem črevesja. Po njegovih besedah je ena od pomembnih prednosti manj procesirane hrane prav boljša presnova, zdravo črevesje pa povezuje tudi s stanjem kože in dlake. Hrane zato ne vidi samo kot nekaj, kar psa nasiti, ampak kot enega od temeljev njegovega zdravja.

1. »Kaj pa, če pes ne bo dobil vseh hranil?«

Po Brankovih besedah je to eden izmed pomislekov, s katerimi se pogosto srečuje pri lastnikih psov. Nekateri se ob prehodu na surovo prehrano sprašujejo celo, ali bi morali psu poleg mesa vseeno pustiti še del briketov, ker je tam jasno navedeno, da vsebujejo vse, kar pes potrebuje.

Kot pojasnjuje sogovornik, je težava pogosto že v naši predstavi o tem, kaj surov pasji obrok sploh je. Če ob besedi meso pomislimo samo na lep kos mišičnega mesa, kakršnega bi pripravili zase, je slika hitro nepopolna.

Branko v pogovoru kot pomembne dele obroka omenja tudi maščobo, hrustanec, kosti, vampe ter druge organe, kot so jetra, ledvice in vranica. Pri tem opozori, da so lahko deli živali, ki jih ljudje zaradi svojih prehranskih navad dojemamo kot manj kakovostne, za psa povsem druga zgodba - in jih moramo kot skrbniki tudi zagotoviti v pasji skledi, s čimer zagotovimo tudi raznolika hranila.

2. »Kaj pa salmonela in druge bakterije?«

Ko govorimo o surovem mesu, je strah pred bakterijami skoraj neizogiben. Branko pri tem ne zanika, da so v surovem mesu prisotne. 

 Vendar pa to še ne pomeni, da je treba zaradi tega surovo prehrano avtomatično razumeti kot nevarno, saj je velik del odgovornosti v načinu, kako z mesom ravnamo.

Tudi ko doma pripravljamo meso zase, ga hranimo na primerni temperaturi, uporabljamo čiste površine in si po rokovanju umijemo roke; podobno naj tudi velja za pasjo hrano. Branko opozarja, da surovega obroka ne puščamo dolgo v skledi, da skledo po hranjenju operemo in da odtajano meso hranimo na hladnem ter ga čim prej porabimo.

Poleg osnovne higiene sogovornik izpostavlja še izvor hrane. Kot proizvajalec posebej poudarja pomen sledljivosti surovin, registrirane proizvodnje, nadzora in analiz mesa. Po njegovih besedah torej ni pomembno samo, da je hrana surova, ampak tudi od kod prihaja in kako je bila proizvedena ter shranjena.

3. »Kosti so nevarne.«

Kosti so verjetno poglavje surove prehrane, pri katerem so lastniki najbolj previdni. In Branko se s tem, da je previdnost potrebna, pravzaprav strinja.

Kot razlaga v pogovoru, ni mogoče vseh kosti preprosto uvrstiti med varne ali nevarne . Pomembni so vrsta kosti, njena velikost in trdota, pa tudi velikost psa in način, kako se je loteva.

Posebej opozarja na kuhane kosti, ki jih odsvetuje, pa tudi na zelo trde kosti, pri katerih si lahko pes poškoduje zobe. Kot primernejše omenja večje, mehkejše in mesnate kosti, ki so prilagojene velikosti psa.

Toda tudi tukaj se hitro pokaže ena od stvari, ki jih Branko skozi pogovor večkrat poudari: vsak pes je drugačen. Eden kost počasi grize, drugi jo skuša čim hitreje pogoltniti, tretjega sploh ne zanima. Zato po njegovem ni dovolj samo izbrati »pravo« kost, ampak je treba poznati tudi svojega psa in spremljati, kako z njo ravna.

4. »Moj pes surove hrane ne prebavlja.«

Če pes po prvem surovem obroku dobi drisko, je zaključek lahko zelo hiter: surova hrana mu ne ustreza.

Branko opozarja, da ni nujno tako. Po njegovih besedah se pasja prebava navadi na vrsto hrane, ki jo pes redno uživa. Če je več let jedel brikete in mu nato čez noč ponudimo popolnoma drugačen obrok, se lahko prebava na nenadno spremembo odzove.

Zato svetuje postopen prehod. V pogovoru omenja, da lahko na začetku manjši del obroka nadomestimo z novo hrano, nato pa njen delež postopoma povečujemo in ob tem opazujemo psa.

Kot pravi sogovornik, pa to načelo ne velja samo pri prehodu z briketov na surovo prehrano. Tudi menjavo ene vrste briketov za drugo je po njegovem smiselno izvajati postopoma.

Driska po menjavi hrane torej sama po sebi še ne pomeni, da pes nove hrane ne prenaša. Pomembno je tudi, kako hitro je bila sprememba narejena.

5. »Surova prehrana je preveč zapletena.«

Ko se začne govoriti o mišičnem mesu, organih, kosteh, različnih vrstah mesa, odstotkih in načinih hranjenja, lahko vse skupaj hitro začne delovati precej zahtevno.

Branko ima do tega precej praktičen odnos. V pogovoru večkrat poudari, naj se lastniki ne obremenjujejo preveč z natančnimi grami, procenti in predalčkanjem. Po njegovem je pomembneje razumeti osnovo in nato opazovati svojega psa.

Kdor obrokov ne želi pripravljati sam, ima seveda tudi možnost že pripravljenih surovih obrokov, s čimer tudi (vsaj na začetku) lažje zagotovi optimalno sestavo obroka glede na makro in mikrohranila.

Surova prehrana torej po njegovem ni nujno projekt, pri katerem mora lastnik ves čas računati in tehtati, zahteva pa nekaj osnovnega razumevanja in odgovornosti pri izbiri ter ravnanju s hrano. 

Veliko strahov se začne pri tem, česar ne poznamo

Če skozi pogovor z Brankom Merharjem potegnemo skupno nit, se pokaže, da imajo številni pomisleki precej podoben izvor.

Če ne vemo, kaj vse sestavlja surov obrok, nas skrbi, da pes ne bo dobil vseh hranil. Če ne poznamo pravil rokovanja s surovim mesom, nas skrbijo bakterije. Če med kostmi ne razlikujemo, se lahko zdijo nevarne vse. In če prehrano zamenjamo čez noč, lahko prebavne težave hitro razumemo kot dokaz, da nova hrana psu ne ustreza.

Branko zato skozi pogovor večkrat poudarja predvsem tri stvari: informiranje, postopnost in opazovanje posameznega psa.

Če vas zanima celoten pogovor in podrobneje Brankov pogled na surovo prehrano, sestavo obrokov, prehod z briketov, kosti in rokovanje s surovim mesom, si intervju oglejte na YouTube kanalu Pawital .