Črevesje ni pomembno samo za prebavo. Dogajanje v njem je povezano tudi z imunskim sistemom, kožo in splošnim počutjem psa. Kaj pa vpliva na ravnovesje bakterij, ki živijo v pasjem črevesju?

V članku povzemamo pogovor z veterinarko in bioresonančno terapevtko dr. Mojco Cerovšek, ki ima več kot deset let izkušen pri delu s štirinožnimi pacienti. Na Pawital webinarju je pojasnila, kakšno vlogo ima črevesna mikrobiota, kaj lahko vpliva nanjo in zakaj je pri psih s kožnimi težavami včasih smiselno pogledati tudi nekoliko globlje.

Kaj je črevesna mikrobiota?

Črevesna mikrobiota je skupnost mikroorganizmov, predvsem bakterij, ki živijo v prebavilih. Kot pojasnjuje sogovornica, večina teh bakterij psu ne škoduje; nasprotno, sodelujejo pri številnih pomembnih procesih v telesu.

Med drugim pomagajo vzdrževati okolje, v katerem se potencialno škodljive bakterije težje prekomerno razmnožijo. Sodelujejo tudi pri nastajanju kratkoverižnih maščobnih kislin, ki so pomembne za zdravje črevesne stene, ter pri uravnavanju imunskega sistema.

Kaj pa lahko vpliva na sestavo in ravnovesje črevesne mikrobiote?

1. Enolična ali neustrezno sestavljena prehrana

Hrana, ki jo pes zaužije, ne hrani samo njega, temveč tudi bakterije v njegovem črevesju. Različne vrste hrane in hranil zato spodbujajo rast različnih skupin mikroorganizmov.

Kot pravi sogovornica, je dolgoročna raznovrstnost prehrane eden izmed načinov, s katerim lahko podpiramo pestrost črevesne mikrobiote. To pa ne pomeni, da mora biti vsak pasji obrok sestavljen iz velikega števila različnih sestavin.

Pri psih z občutljivo prebavo lahko preveč sestavin naenkrat povzroči dodatne težave. Veterinarka zato svetuje previdnost in postopnost. Namesto zelo bogatih obrokov predlaga dolgoročno kolobarjenje sestavin: pes nekaj dni uživa določeno kombinacijo, nato eno izmed sestavin postopoma zamenjamo.

Pomembno je torej razlikovati med pestrostjo skozi daljše obdobje in nenehnim spreminjanjem posameznih obrokov.

2. Premalo vlaknin

Vlaknine predstavljajo hrano za koristne črevesne bakterije. Te jih uporabljajo tudi pri nastajanju kratkoverižnih maščobnih kislin, ki pomagajo podpirati črevesno steno in sodelujejo pri uravnavanju imunskega sistema.

Kot pojasnjuje Mojca Cerovšek, lahko primeren vir vlaknin predstavlja zelenjava. Omenja tudi semena indijskega trpotca, ki se pogosto uporabljajo kot prehranski vir vlaknin.

Vendar tudi pri vlakninah več ni vedno bolje. Količino in vir je treba prilagoditi posameznemu psu, njegovi prehrani in prebavi. Nenadno dodajanje večje količine vlaknin lahko pri občutljivem psu povzroči prebavne težave, zato je smiselno spremembe uvajati postopoma.

3. Dolgotrajen stres in pretirana vznemirjenost

Stres ne vpliva samo na vedenje psa. Kot poudarja veterinarka, lahko vpliva tudi na številčnost in raznolikost črevesnih bakterij.

Ob tem opozarja, da za psa ni obremenjujoč samo stres, ki ga skrbniki hitro prepoznamo kot negativnega. Tudi dolgotrajna pretirana vznemirjenost lahko obremeni njegov organizem. Pes je lahko na videz navdušen, vendar se težko umiri, ne počiva dovolj ali je večino dneva v stanju pripravljenosti.

Sogovornica kot primer omenja tudi obdobje gonitve. Nekatere psičke takrat izgubijo apetit ali postanejo apatične, samci pa so lahko nemirni, slabše spijo, tulijo in zavračajo hrano. Po njenem mnenju je lahko tudi takšno daljše obdobje za organizem stresno.

Zato podpora črevesju ne vključuje samo razmisleka o hrani. Pomembni so tudi dovolj počitka, predvidljiva rutina in sposobnost psa, da se po vznemirljivih dogodkih ponovno umiri.

4. Antibiotiki in nekatera druga zdravila

Antibiotiki so v določenih primerih nujni in pomembni za zdravljenje bakterijskih okužb, vendar ne vplivajo samo na bakterije, ki povzročajo težave. Spremenijo lahko tudi sestavo bakterij v črevesju.

Kot pojasnjuje sogovornica, se lahko spremembe črevesne mikrobiote ohranijo še nekaj časa po končanem zdravljenju. Posebej občutljivi so lahko mladiči, pri katerih se mikrobiota še razvija in še ni tako stabilna kot pri odraslih psih.

To seveda ne pomeni, da psu odrečemo zdravljenje, ki ga potrebuje. Veterinarka poudarja, da je v obdobju antibiotične terapije in po njej smiselno več pozornosti nameniti podpori črevesju. O primerni prehrani, vlakninah in uporabi probiotikov se je najbolje posvetovati z veterinarjem, ki pozna zdravstveno stanje psa in predpisano terapijo.

5. Zgodnje obdobje razvoja

Na sestavo črevesne mikrobiote ne vpliva samo življenje odraslega psa. Pomembno je že najzgodnejše obdobje po rojstvu.

Kot dodaja Mojca Cerovšek, mladiči prve mikroorganizme dobijo od matere ob kotitvi, pozneje pa tudi prek sesanja in stika z njenim telesom. Na razvoj njihove mikrobiote vpliva tudi okolje, v katerem odraščajo.

Na nekatere izmed teh dejavnikov poznejši skrbnik nima vpliva. Vseeno pa nam pomagajo razumeti, zakaj se lahko psi različno odzivajo na podobno prehrano, stres ali zdravila. Nekateri imajo stabilnejšo prebavo, drugi pa so za spremembe občutljivejši.

Tudi zato sogovornica poudarja individualen pristop. Kar ustreza enemu psu, ni nujno najboljša izbira za drugega.

Kako se lahko porušeno ravnovesje pokaže?

Spremembe v črevesju se lahko pokažejo kot mehko blato, driska ali druge prebavne težave. Mojca Cerovšek pa pri svojem delu opaža, da se lahko pri nekaterih psih prebavnim težavam pridružijo tudi:

• praskanje, grizenje ali lizanje,
• pogosto lizanje tačk,
• ponavljajoče se težave z ušesi,
• težave z analnimi žlezami,
• pordela ali razdražena koža,
• prhljaj in izpadanje dlake.

Sogovornica pri tem večkrat poudari, da enaki znaki ne pomenijo nujno enakega vzroka. Lizanje tačk še ni dokaz alergije, prav tako vsako praskanje ne izvira iz črevesja. V ozadju so lahko zajedavci, bakterije, glivice, draženje kože in številni drugi dejavniki.

Zato je ob ponavljajočih se ali izrazitih težavah potrebna veterinarska diagnostika. Če so na koži prisotni vnetje, bakterije ali glivice, je treba najprej ustrezno obravnavati tudi samo kožo.

Ravnovesje se ne vzpostavi čez noč

Skrbniki si seveda želimo, da bi se pes čim prej nehal praskati in da bi se koža hitro obnovila. Toda kot opozarja sogovornica, koža potrebuje čas.

Njen poudarek je jasen: pri dolgotrajnih težavah ne smemo pričakovati sprememb čez noč. Pomembni so ustrezna diagnostika, dosleden pristop in dovolj časa, da se organizem in koža odzoveta.

Oglejte si celoten pogovor z veterinarko

V članku smo povzeli samo del pogovora z dr. Mojco Cerovšek. V celotnem webinarju sogovornica podrobneje pojasni povezavo med črevesjem, imunskim sistemom in kožo ter predstavi primere iz svoje prakse. 

Celoten pogovor si lahko ogledate na Pawital YouTube kanalu.

Poskrbite za črevesje v ravnovesju in ga podprite Belly Biotics funkcionalnimi priboljški, ki vsebujejo 1 milijardo živih probiotikov na porcijo, prebiotike in postbiotike. 

Preizkusite tudi Belly Champ, zračno sušeni funkcionalni priboljški s prebiotiki in postbiotiki. Vsebujejo file divjega lososa, bele ribe, sladki krompir in bučo in so v obliki mehkih in slastnih klobasic.